Najin indijski kolega Ram je enkrat rekel: »Always keep your camera handy. There’re a lot of photo opportunities in India«. Kar je absolutno res. Indija je tolk noro fotogenična, tolk je enih lepih in nenavadnih prizorov, barvnih kontrastov. V najinem kratkem vandranju po deželi Karnataka in obisku njenih znamenitih mest Mysore in Hampi sva videla in doživela tolk zanimivih stvari, da je še fotkič speklo od sonca. Vsak nov dogodek je predstavljal čisto drugačno zgodbo in si kot tak praktično zasluži svoj poseben post. A ker sva se z danes na jutri odločila, da v kratkem odletiva v Nepal, bo žal treba mal skrčit… :)

(BTW, vsem fotkam sva dodala detajlne komentarje, zato res priporočava ogled…)

Mysore je definitivno eno najinih najljubših indijskih mest do zdaj. Glavna atrakcija mesta je Maharaja’s Palace, nekoč domovanje kraljeve dinastije Wodeyar, ki je regiji vladala več sto let. Palača je nenormalno pompozna in kičasta, predvsem znotraj, kjer si je možno ogledat vse najlepše dvorane in sobane. Je pravi monumentalni landmark mesta.

Maharaja's Palace, Mysore

Ampak so še druge stvari, ki so nama bile totalno všeč. Da ne omenjava, da so v centru mesta še smeti pospravljal in odvažal (kaj tacga!). Torej…

Devaraja Market, osrednji bazar mesta, kjer se čuti tisti tapravi utrip indijskih tržnic, brez enega samega dolgočasnega souvenir shopa in brez konstantnega maltretiranja prodajalcev. Sadje, zelenjava, začimbe, barvila, rože, … vse, kar paše k indijskemu vsakdanjiku. Med vsem tem pa najbolj zanimive prodajalne naravnih parfumov oz. eteričnih olj. Ufff… kolk dobr. Vneti in prijazni prodajalci so nama predstavili vsakega posebej… različne rožce, kaktus, sandalovina, pomaranča, lubenica, celo marihuana (daš par kapljic na cigaret in pokadiš…). Kaj se nama je bledlo od dišav! Eden izmed prodajalcev je bil tako zapriseženo »fer«, da je imel pri sebi polno zvezkov s komentarji popotnikov iz vsake posamezne države, en zvezek je imel tudi s komentarji Slovencev (eden mu je celo pomagal prevesti opise različnih dišav v slovenščino). Tip svoje izdelke pošilja strankam tudi v tujino – če bi ga kdo rad kontaktiral, je njegov naslov Adil & Azam, #256 Onion & Coconut line, Devaraja Market, Mysore. :) Parfumi so definitivno na najinem šoping seznamu za Delhi, od koder pošljeva domov paket.

tradicionalni indijski bazar Devaraja Market, Mysore

Chamundi Hill, sveti hrib nad mestom, na katerem stoji velik tempelj, in do katerega poleg ceste vodi tudi več kot 1000 stopnic. Igor jo je (za trening) gor mahnu kar peš. Bližal se je ravno čas za večerni obred in tako se je na vrhu trlo Indijcev, ki so se več kot uro drenjali v vrsti pred templjem. Spet sva bila presunjena nad prav ponižno pobožnostjo tega naroda. Vsak hoče blagoslov z rdečo piko na tretje oko in prav vsak, pa naj bo še tako reven, je pripravljen za to darovati nekaj denarja. Baje nekateri indijski templji s prispevki in donacijami služijo bajne denarce, a le malo vlagajo nazaj v razvoj lokalnih skupnosti.

Mysore Zoo, presenetljivo lep in velik živalski vrt, poln eksotičnih živali iz Indije in drugod, med njimi gotovo najlepši, čisto bel bengalski tiger. Marsikatere fotke s strani radovednih obiskovalcev sva bila deležna tudi midva… :)

Obisk na indijskem domu… v postu o indijski hrani (glej Indija skozi želodec) sva omenila, kako sva bila čisto po naključju povabljena na dom neke indijske ženske, ki sva jo spoznala v lokalni restavraciji. Tako sva prvič, če izvzameva neravno tradicionalnega Rama (kolega v Chennaiju) in Shyama (couchsurfer v Pondicherryju), pri katerih sva preživela nekaj dni, obiskala nek indijski dom, kar je svojevrstno doživetje. Najina gostiteljica po imenu Gauri, mama dveh otrok (njenega moža nisva spoznala, ker je bil na šihtu), nama je za kosilo skuhala čudovit thali, razkazala hišo (posebej ponosna je bila na svoj »worship« kotiček, ob katerem je molila več ur dnevno) in ob čaju obrazložila svojo celotno življenjsko zgodbo. Še enkrat sva bila rahlo šokirana nad nenavadno realnostjo indijskih navad – punca se je morala pri petnajstih letih poročiti s svojim stricem(!). Na slikah z njene poroke je zgledala totalno nesrečna, kar je tudi priznala, a na koncu zaključila, da se je pač navadila tega življenja in da je srečna. C’est la vie…

pri najini gostiteljici doma (Gauri je teta na levi), zadaj na vhodnih vratih hiše izrezljana podoba boga Ganesha

Gauri nama vneto razkazuje svoj hišni molitveni kotiček

Mysore slovi tudi kot center za učenje joge in Irena je bila kar nekaj časa napaljena na idejo, da bi se udeležila enomesečnega tečaja ashtange, medtem ko bi Igor trekal v Nepalu. Punca od Ireninega brata, Urška, je v Mysoreu že večkrat študirala jogo in en dan sva tudi obiskala njenega učitelja Vinaya Kumarja. A na koncu se je izkazalo, da je konec aprila že totalno prevroče za jogiranje ali kakršnekoli fizične ekscese v tem delu Indije. Kdaj drugič oz. kje drugje…

Prikaži večji zemljevid

Hampi je še eden izmed krajev, ki te začara. Tu je zapuščina starega kraljestva Vijayanagar vidna v obliki številnih templjev in zgradb, posejanih kilometre in kilometre naokoli, skrite med hribi in ogromnimi skalami suhe pokrajine. Današnji Hampi je bil nekoč prestolnica zgoraj omenjenega kraljestva, bojda najmogočnejšega hindujskega imperija v Indiji ever, dokler niso s severa uleteli Muslimani in ga uničili. Scena je čist nadnaravna, templjev pa toliko, da se ti zmeša. V nekatere so se celo vselile familije in jih »predelale« v lastne domove. »Skvoting« po indijsko, hehe.

Midva sva si za ogled vseh arheoloških cvetk v Hampiju in okolici vzela dva dni, od tega je Igor izkoristil samo en dan, saj se je grdo zastrupil s hrano in obležal v postelji. Tako je Irena večino drugega dneva bluzila po svoje in, kot je v njeni navadi, naredila čisto preveč fotk. :) Zadnji dan se je navsezgodaj zjutraj odpravila še do ghata reke, ki teče skozi Hampi, in opazovala ljudi med svojimi jutranjimi obredi (pranje perila, umivanje, molitev ali puja…), ter slonico iz bližnjega templja, ki so jo skópali v reki. Svetloba je bila perfektna, ljudje pomirjeni in dobro razpoloženi ter barve noro pisane. In zato tudi fotke zelo lepe…

jutranja scena ob reki Tungabhadra

domačini in slonica Lakshmi se sem pridejo vsako jutro namočit

Kjerkoli v Indiji potuješ, naletiš na ostanke starih hindujskih in drugih kraljestev v obliki palač, trdnjav, templjev. Mysore in Hampi predstavljata samo drobtinico vsega, kar je možno videti po državi. Skozi celotno zgodovino so Indijo prepletala številna (manjša) kraljestva, bilo pa je tudi nekaj mogočnejših imperijev, ki so v svojem širjenju uspeli podjarmiti večje dele današnje države. V 11. stoletju so v Indijo s severa začeli prodirati tudi Muslimani in do začetka 17. stoletja uspeli zasesti skoraj celotni pod-kontinent. A zanimivo, šele Angleži so bili prvi, ki so s pomočjo vojske in spretne diplomacije prevzeli nadzor nad celotnim ozemljem Indije in vse takratne kraljevine spravili pod skupno kolonialno oblast z enotnimi zakoni in administracijo. Tako je prvič v resnici nastala »združena« Indija, ki je po 2. svetovni vojni potem postala neodvisna.