Jan
11

Noben se več ne smeji…

To naju je še posebej usekalo pri ogledu žalostnih fotografij ujetnikov zloglasnega zapora S-21 v Phnom Penhu. Ko sva prispela v glavno mesto Kambodže, sva se že zelo navadila na toplino ljudi, katerih prisrčni nasmehi so naju med potovanjem spremljali praktično na vsakem koraku. A fotografije, razstavljene v nekdanjem zaporu, ki danes služi kot muzej, … Continue reading »

Jan
02

Ob Mekongu navzdol, part 4: Holiday in Cambodia

Leta 1980 so ameriški punk-rockerji Dead Kennedys izdali komad Holiday In Cambodia, ki me je sredi devetdesetih let (ko sem bil še petnajstletni škorc) prvič »seznanil« s to državo. Komad smo besno preigravali v našem srednješolskem bendu na garažnih sešnih in občasnem koncertu, ker je bil ustrezno udaren za naš »repertoar«, besedilo pa ustrezno kritično … Continue reading »

Aug
28

Utrinki: Cirkus na indijsko-pakistanski meji

Zgodba o razpustitvi velike britanske indijske kolonije leta 1947 in njeni razdelitvi na novoustanovljeni pretežno muslimanski državi Pakistan in Bangladeš ter pretežno hindujsko Indijo je žalostna zgodba o verskem nasilju, ki se je sledilo v času teh pomembnih geopolitičnih sprememb po koncu druge svetovne vojne. Po mnenju nekaterih prehiter umik britanskih oblasti in naraščajoče nacionalistične … Continue reading »

Jul
27

Mali Tibet

Kot vedno je bilo treba prvo tja prit… Manali > Leh, osemnajst ur vožnje s kombijem po precej slabi cesti, ki je vključevala tri vrtoglave prelaze nad 4900 metri (najvišji Taglang La leži na cca. 5300 metrov) ter ponovno gazenje čez nepredvidljivi Rohtang Pass, preko katerega smo prispeli v Manali iz doline Spiti slab teden … Continue reading »

Sep
18

Hokitika… Life in the fast lane

V Hokitiki poznajo dve brzini, kot nama je to razložila neka domačinka: slow & stop. Življenje tu res teče počasi, OK, če izvzameš karavane kampervanov in turističnih avtobusov, ki se (predvsem poleti) za nekaj ur ustavijo na poti proti severu ali jugu, drugam se itak ne da. Hokitika leži na zahodni obali Južnega otoka, tako … Continue reading »

Jun
11

He iwi kotahi tātou. We are now one people.

Zdaj smo en narod. Napis, ki sva ga prečitala na nekem spomeniku, sporoča (srečen) konec političnega, kulturnega in socialnega boja med Maori in belci. Občutek enakopravnosti je na Novi Zelandiji kar fejst prisoten, Maori so po eni strani popolnoma integrirani v zahodnjaško družbo, po drugi strani pa tudi zvesto sledijo svojim starodavnim navadam in verovanjem. … Continue reading »

Apr
20

Na koncu sveta

Patagonija je neke vrste južnoameriški »divji zahod«. Torres del Paine, Perito Moreno, Fitz Roy, itd., so highlighti te dežele, kamor roma ogromno ljudi. In ko obiščeš te kraje, dobiš samo bežen občutek o tem, kako ogromna in pusta je v resnici. Če hočeš recimo iz El Chaltena potovati na sever proti naslednjemu večjemu mestu (Bariloche), … Continue reading »

Jan
17

Križi in težave

O tem in onem še iz ženske perspektive Igor pač tak je, vse obrne in napiše na pozitivno, tudi če se nama kaj slabega dogaja, ne bo povedal. In potem ste vsi fouš in slabe volje, ker morate delat, in potem raje ne berete bloga… :) Jaz pa, saj me poznate, večna negativka, in vem, … Continue reading »